Pogosta vprašanja (FAQ)

purenit je sestavljen iz zdrobljene poliuretanske trde pene in PU-veziva. Pri drobljenju kaširanih PIR izolacijskih plošč poleg PU-trde pene nastajajo v manjših količinah tudi delci mineralno prevlečenega flisa in aluminijaste folije. Ti so upoštevani pri določanju materialnih lastnosti in nimajo neposrednega vpliva na nadaljnjo obdelavo. Les ali lesni materiali v purenitu niso prisotni.

purenit je sestavljen iz tako imenovanih proizvodnih stranskih produktov, torej materialnih ostankov, ki nastanejo npr. pri obdelavi robov ali zaradi napačnih serij. Zaradi tega je vhodni material prost nedoločenih primesi, kar zagotavlja enotne in nadzorovane lastnosti purenita. Recikliranje v smislu ponovne uporabe odpadkov se zato ne izvaja. Z nadaljnjo uporabo materialnih ostankov iz proizvodnje pa se prepreči, da bi odpadki sploh nastali.

purenit je neobčutljiv na vlago, vendar ni vodotesen v smislu tesnjenja ali hidroizolacije objekta. Ob izpostavljenosti močnemu dežju ali škropljenju lahko vpije nekaj vlage, vendar se pri ustreznih pogojih (npr. ob sončnem obsevanju) ponovno popolnoma posuši. Pri tem ne pride do poškodb materiala, prav tako pa sta nabrekanje in krčenje zelo majhna.

purenit je funkcionalen, tlačno odporen izolacijski in konstrukcijski material. Čeprav so številne mehanske lastnosti purenita primerljive z lesnimi materiali (P5 / P7 plošče), se sme uporabljati le na področjih, za katera ni potrebno statično dokazovanje.

Zaradi neobčutljivosti na vlago in trohnenje je purenit primeren za uporabo tam, kjer izpostavljenosti vlagi ni mogoče izključiti in bi ta lahko povzročila poškodbe materiala, npr. v kopalniških in sanitarnih prostorih (kopalniško pohištvo, predelne stene ipd.). Hkrati nizka toplotna prevodnost v kombinaciji z visoko tlačno trdnostjo omogoča uporabo pri konstrukcijskih elementih in/ali stikih elementov, kjer je pomembna majhna toplotna prehodnost in mehanska obremenljivost, npr. na okenskih območjih. Purenit izpolnjuje emisijske zahteve po AgBB in je zato brez omejitev primeren za uporabo v notranjih prostorih.

Uporaba na prostem zahteva ustrezno zaščito pred vremenskimi vplivi in UV‑sevanjem (npr. premaz, hidroizolacija objekta ali obloga).

purenit je mogoče mehansko obdelovati z običajnimi orodji in stroji za obdelavo lesa, tako v delavnici kot na gradbišču – torej ga je mogoče žagati, brusiti, vrtati in rezkati.

• Žaganje: visoke vrtilne hitrosti z regulacijo podajanja, žagini listi s karbidnimi trdimi kovinskimi zobmi, primerni za lesne materiale (npr. 60–80 zob pri 250 mm Æ)
• Rezkanje: približno 15.000–20.000 vrtljajev na minuto

Za purenit so na voljo različna mehanska pritrdilna sredstva.

• Vijaki za les ali iverne plošče, priporočljivo s polkrožno glavo / lečasto glavo
• Žeblji / sponke

Priporočljivo je predvrtati luknje v premeru stebla vijaka, zlasti v območju vogalov in robov. Upoštevati je treba robne razdalje, ki znašajo najmanj petkratnik premera vijaka.

purenit je mogoče lepiti z večino lepil. Izbira ustreznega lepila je predvsem odvisna od materiala, s katerim naj bo purenit spojen.

Za lepljenje se pogosto uporabljajo naslednji lepilni sistemi:

• 1K- ali 2K-PU-lepila so odporna proti vlagi in idealna za zahtevne spoje. Zelo primerna so za lepljenje purenita med seboj ali z drugimi materiali.

Druga primerna lepila

• PUR-topni lepila se uporabljajo predvsem v industrijski proizvodnji in omogočajo hitro lepljenje.
• Kontaktna lepila so zelo primerna zlasti za lepljenje furnirjev ali laminatnih plošč (HPL) na purenit.

Pomembna navodila glede lepljenja

• Poskusno lepljenje: Pri kombiniranju purenita z neznanimi materiali je vedno priporočljivo izvesti poskusno lepljenje, da se zagotovi optimalna kakovost spoja.
• Vpojni in nevpojni materiali: Ker purenit sam omogoča dobro oprijemljivost, je izbira lepila predvsem odvisna od materiala, na katerega se purenit lepi (npr. PVC, kovina, les ali mineralne podlage).
• Predobdelava površin: V nekaterih primerih je lahko potrebna predhodna obdelava lepilnih površin s temeljnim premazom, zlasti pri lepljenju robov purenita.

Za specifične uporabe lahko v priporočilih proizvajalcev lepil najdete podrobne informacije o primernih lepilih ter o obdelovalnih parametrih, kot so odprti čas, čas stiskanja in postopki stiskanja.

purenit je mogoče lakirati ali barvno obdelati z običajnimi barvami in lakirnimi sistemi, vključno z izdelki na osnovi topil. Pomembno je, da se površina po potrebi pripravi (brusi, grundira) ter da je večslojni premaz primeren za predvideno uporabo, zlasti kadar je material izpostavljen vremenskim vplivom.

Priporočeni laki / barvni sistemi:

• PU-akrilni laki
• vodni sistemi

Za zunanjo uporabo:

• UV-odporni laki
• pokrivne premazi za zaščito lesa
• lazure praviloma ne dajejo zadovoljivega vizualnega rezultata.

purenit je primeren za nanašanje oblog; za preprečevanje deformacij (zvijanja) morata biti obe strani obloženi čim bolj simetrično. Možni materiali za oblogo so npr.:

• HPL
• CPL
• aluminij in druge kovine
• lesni furnir

Pozornost je treba nameniti enakomerni lepilni površini ter izbiri ustreznega kontaktnega ali PUR-lepila glede na izbrani postopek lepljenja. Temperatura nanašanja obloge: približno 15–25 °C. Priporočljivo je predhodno izvesti preizkuse lepljenja.

Običajni sistemi ometov dosegajo na materialu purenit dober oprijem (po potrebi z uporabo veznega osnovnega namaza). Zaradi toplotnega raztezanja materiala purenit je področje uporabe omejeno na manjše površine z ustrezno izvedeno armaturo z mrežico. Za večje površine, kot so npr. pokrovi omaric za rolete, je treba nalepiti nosilne plošče za omet (izolacijske plošče za fasadne sisteme – WDVS).

Načeloma je mogoče purenit obložiti s keramičnimi ploščicami.

• Površino po potrebi zbrusite in/ali premažite z globinskim osnovnim namazom (emulzija).
• V vlažnih območjih je vedno potrebna hidroizolacija.
• Uporabiti je treba tankoslojno lepilo za ploščice z visoko začetno oprijemljivostjo (npr. fleksibilno lepilo).
• Opcijsko: predhodno izravnavanje ali vgradnja armirne mrežice pri večjih obremenitvah.
• upogibanje je treba preprečiti z ustrezno nosilno- ali podkonstrukcijo

• Gradbenotehnično urejen kot toplotnoizolacijski material z evropsko tehnično oceno ETA-18/0604 (splošno gradbenotehnično soglasje Z-23.11-1819 je nadomestila evropska tehnična ocena ETA-18/0604). ETA predstavlja podlago za oznako CE in izjavo o lastnostih v skladu z Uredbo o gradbenih proizvodih (BauPVO). V ETA je določeno tudi odzivno obnašanje pri ognju po standardu DIN EN 13501-1.
• Uporaba v gradbeništvu v Nemčiji je dodatno gradbenotehnično zavarovana s splošnim tehničnim soglasjem (Bauartgenehmigung) Z-23.15-2169. V tem soglasju so med drugim določene izračunske vrednosti toplotne prevodnosti

Uporaba materiala purenit, za katero je zahtevan statični izračun, gradbenotehnično ni odobrena (zavarovana).
Nenosilni gradbeni deli ali elementi, kot so npr.

• podložni elementi in razširitve okvirjev
• fasadni elementi (nenosilni)
• obloge
• izolacijski elementi
• pritrdilni in montažni sistemi za okna, ki ne služijo kot varovalo pred padcem

ne potrebujejo gradbeno-tehničnega dokazila o statiki.

Pritrditev oken, ki ne služijo kot varovalo pred padcem, ne potrebuje gradbeno-tehničnega dokazila.
Purenit se zato pogosto uporablja kot podložni profil ali podporna plošča pod okenskimi okvirji, kot razširitev okvirja ali za elemente za montažo pred steno (t.i. predstenska vgradnja).

Sistem certificiranja „Modri angel“ trenutno ne predvideva možnosti ocenjevanja PU izolacijskih materialov. Zaradi tega tudi za purenit, ki je v osnovi iz PU, ni možnosti za pridobitev tega certifikata.

Certifikati po sistemih DGNB, BNB, QNG, LEED ali BREEAM se podeljujejo za celotno stavbo, ne za posamezen gradbeni material.

Purenit ne krši nobenih meril za razvrstitev ali izključitev v certifikacijah stavb po DGNB, BNB ali QNG. Zlasti je purenit prost naslednjih snovi oz. skupin snovi:

• halogenirana ali delno halogenirana potisna sredstva
• HBCD
• TCEP (< 0,1 %)

Skladnost z zahtevami po LEED in BREEAM je ocenil in potrdil neodvisni presojevalec.

Zvočna izolativnost monolitnih, torej enoslojnih elementov iz purenita, se lahko oceni na podlagi mase elementa. Za to obstaja strokovno mnenje priznanega gradbeno-fizikalnega inštituta.

Zvočno izolativnost večslojnih gradbenih delov je težko oceniti in jo je mogoče verodostojno dokazati le z ustreznimi preskusi.

Odziv na ogenj materiala purenit je klasificiran v skladu s standardom DIN EN 13501-1 in se potrjuje z rednimi ponavljajočimi se preskusi.

• Razred E purenit – normalno vnetljivo (kot npr. les in večina gradbenih proizvodov)
• Razred C-s2,d0 purenit C – težko vnetljivo

purenit je primeren za krožno gospodarstvo in ga je mogoče reciklirati. Proizvajalec puren je razvil zaprt krožni sistem, v katerem se ostanki materiala in odrezki ponovno uporabijo:

• Ponovna uporaba proizvodnih ostankov: puren iz materialnih ostankov lastne proizvodnje poliuretanskih (PU) izolacijskih materialov ter iz materialnih ostankov drugih proizvajalcev PU proizvaja material purenit. Pri tem se ne uporabljajo odpadni materiali, temveč le čisti, sortno ločen material enake vrste. Čisti in sortirani ostanki trde PU pene se lahko po pogodbenem dogovoru brezplačno vrnejo podjetju. V okolici Berlina se je uspešno začel pilotni projekt za prevzem odrezkov z gradbišč.
• Zaprt materialni krog: purenit je rezultat notranjega materialnega kroga v podjetju. Ta koncept omogoča proizvodnjo novega, visokokakovostnega funkcionalnega materiala iz predhodno nastalih ostankov. Podjetje ta krog imenuje „Next Step PU“.

Termična predelava: Ostanke, ki nastanejo pri obdelavi na gradbišču in jih ni mogoče vrniti v notranji krogotok, je mogoče termično predelati (energetska izraba).

Celovita ekološka bilanca v obliki okoljske deklaracije izdelka (EPD) je v pripravi in bo predvidoma na voljo v letu 2026.
Z certifikatom FDES je bil za Republiko Francijo že objavljen podoben ocenjevalni dokument. 

Proizvodnja purenita je zelo učinkovita:

• proizvodnja poteka iz ostankov iz proizvodnje, zato skoraj ne zahteva primarnih virov
• brez dodajanja topil ali škodljivih snovi
• brez porabe vode v izdelku
• majhna poraba energije (tudi v primerjavi z lesnimi kompozitnimi ploščami)

Zaradi tega je ogljični odtis purenita zelo nizek.